Novice Radia Ognjišče
Da ne boste prezrli pomembnega!

Slovencem po svetu in domovini 25. 05 2008

IZ VSEBINE ODDAJE:
-pregled domačih dogodkov (za 14 dni),
-35. romanje in srečanje Slovencev v Vadsteni na Švedskem,
-rojaki v Belgiji so praznovali očetovski in materinski dan,
-argentinski Slovenci poromali v Lujan,
-v Clevelandu odprli Center za slovenske študije.


VABLJENI K OBISKU SPLETNE STRANI http://radio.ognjisce.si/, kjer sproti objavljamo sveže novice o življenju rojakov.




PREGLED DOMAČIH DOGODKOV 'OD PETKA DO PETKA'
IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Na binkoštno soboto je v Celju potekal velik shod vernih Slovencev pod geslom Za življenje, za družino. Slovenski pastoralni dan je bil največji dogodek v življenju slovenske Cerkve letos, saj se je na stadionu Arena Petrol zbralo več kot 12 tisoč ljudi. V prvem delu, ki sta ga neposredno prenašala Radio Ognjišče in Televizija Slovenija, so zbrani prisluhnili pričevanjem zakonskega para, družine s posvojenim otrokom, športnika, družine s problemi zasvojenosti, osebnosti iz sveta politike in duhovniške družine. Šlo je za pričevanje o veri in da je družina velika in neprecenljiva vrednota. Vrhunec dogajanja je bila sveta maša, ki jo je daroval predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Ob oltarju so se mu pridružili drugi slovenski škofje ordinariji, apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castelló, paroh srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković in duhovnik srbske pravoslavne cerkve Milan Duduković, tržaški škof Ravignani, graški pomožni škof Lackner in predstavniki drugih sosednjih škofij ter 350 duhovnikov. Nadškof Uran je v nagovoru med drugim poudaril, kako nam lahko močno sporočilo slavja in Božje besede pojasnjuje zgled svete nazareške družine, ki je bila pravo svetišče življenja in ljubezni. Sklenil pa je z naslednjimi besedami:
y0525-spd-uran-106

Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castelló je pred koncem svete maše blagoslovil podobe svete družine. Škofje so jih razdelili družinam, te pa so jih ponesle v vse slovenske župnije in bodo v prihodnje ob njih molile. Zbranim v Celju je svoj pozdrav poslal tudi papež Benedikt Šestnajsti. Zbranim na celjskem stadionu ga je prebral nuncij Castelló.
y0525-spd-nuncij-113

Fotografije in videoposnetke s prvega slovenskega pastoralnega dne si sicer lahko pogledate na spletnih straneh našega radia.

V stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru je na god Fatimske Marije potekala slovesna sveta maša ob 30. obletnici smrti mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger se je v nagovoru po evangeliju ustavil pri življenju in delu škofa Držečnika. Ob koncu nagovora pa je izpostavil:
y0525-kramberger-drzecnik-043

V hiši sester Notredamk v Ilirski Bistrici je 14. maja potekalo skupno zasedanje Slovenske škofovske konference in Konference redovnih ustanov Slovenije. Udeležilo se ga je devet od desetih slovenskih škofov ter 22 višjih redovnih predstojnic in predstojnikov. Gost srečanja je bil apostolski nuncij Santos Abrill y Castello.

V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je 14. maja svojo zemeljsko pot v 85-letu starosti sklenil ljudski misijonar, pobudnik tečajev priprave na zakon, voditelj duhovnih vaj in duhovni pisatelj, jezuit p Miha Žužek.

Predsednik komisije za sredstva družbenega obveščanja pri slovenski škofovski konferenci, mariborski pomožni škof Peter Štumpf je 19. maja pripravil sprejem za novinarje, ki poročajo v Cerkvi. Poudaril je, da nihče ne pričakuje, da se o Cerkvi piše samo pozitivno in nekritično. Pričakuje se, da je kritika utemeljena in da tam, kjer kritika ni možna ali ni potrebna, pride do pozitivne predstavitve.
y0525-novinarji-stumpf-015



DRUGE SLOVENSKE NOVICE

V Limi se je 17. maja sklenilo vrhunsko srečanje Evropska unija - Latinska Amerika in Karibi. To je največji vrh unije s tretjimi državami v času slovenskega predsedovanja. Združil je 60 voditeljev z obeh strani. Tam je bil kot predsedujoči svetu EU premier Janez Janša. Spremljala sta ga ministra Dimitrij Rupel in Andrej Vizjak. Janša je vrh ocenil kot zelo uspešen, saj je bilo po njegovih besedah doseženo veliko zbližanje stališč, predvsem med državami Latinske Amerike in Karibov. Glavne teme pogovorov so bile podnebne spremembe, boj proti revščini ter pridružitveni sporazumi med Unijo in latinskoameriškimi državami. Janša je ob tem izpostavil ...
y0525-jansa-eu-lak-036

V okviru slovenskega predsedovanja Uniji so v Sloveniji potekala še nekatera srečanja: odprtje druge faze pogajanj glede Sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA, konferenca Šport za vse kot sredstvo medkulturnega dialoga, konferenca Nove paradigme, novi modeli - Kultura v zunanjih odnosih EU in trojka EU - Nigerija

Na obisku v Sloveniji so bili: predsednik skupščine Kosova Jakup Krasniqi, predsednik kitajske posvetovalne konference Ji Qinglin, nigerijski zunanji minister Ojo Maduekwe, predsednik Danilo Tuerk pa se je mudil na obisku v Izraelu in nato še v egiptovskem Šarm el Šejk na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma o Bližnjem vzhodu.

Na Bledu se je 20. maja začelo mednarodno srečanje evropskih Karitas s poudarkom na letu 2010 – evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti. 100 udeležencev iz 44 evropskih držav je do petka razpravljalo o izzivih, s katerimi se v smislu socialne varnosti in socialna zaščiti sooča evropska družba. V Ljubljani pa je 14. maja potekal seminar z naslovom AIDS zaznamuje Afriko - ali nam je mar? Konferenco sta pripravili Slovenska Karitas in ljubljanska Teološka fakulteta

Od 19. maja je slovenski medijski prostor bogatejši za nov tednik, imenovan Reporter. Šteje 100 strani, njegova naklada je 25 tisoč izvodov. Pri njem sodelujejo nekdanji novinarji Maga. Prihod novega lastnika, časopisne hiše Delo, jim je povzročal nemalo preglavic, saj je lastnik Dela - Pivovarna Laško poskušal s številnimi pritiski vplivati na njihovo pisanje. 30. aprila so sicer oddali odpoved pogodbe o zaposlitvi, a njihove delovne knjižice še niso zaključene. Prav tako jih Pivovarna Laško ovira pri zaščiti blagovne znamke Reporter. Odgovorni urednik je nekdanji v.d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla je o projektu povedal.
y0525-reporter-surla-041

Kultura.
-Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je zmagal v kategoriji mešanih zborov na 30. zborovskem tekmovanju "Georgy Dimitrov" v bolgarski Varni.
-Število obiskovalcev v galerijah in muzejih se ne spreminja. Leta 2006 so slovenske ustanove naštele 2,3 milijona obiskovalcev.
-Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo za leto 2007 je prejela Meta Gabršek Prosenc, kustodinja in dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor.
-Desetnico za najboljšo slovensko otroško ali mladinsko knjigo je dobil Andrej Rozman Roza za realistično in avanturistično prozo Kako je Oskar postal detektiv
-V NUK-u so odprli razstavo Prvih 45 let Litterae Slovenicae - zbirka prevodov slovenske literature v tuje jezike, ki izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev
-Pri Celjski Mohorjevi družbi so v majski beri izšli literarizirani spomini Miloša Mikelna z naslovom Mesto ob reki ter življenjska zgodba Nobelove nagrajenke za mir 2003 Širin Ebadi z naslovom Iran se prebuja. Med novostmi je tudi zbirka kratkih zgodb in novel Dina Buzzatija z naslovom Šestdeset zgodb.
-Mednarodni festival Druga godba je stopil v 24. izdajo. Na festivalu bo letos 13 izvajalcev iz 11 držav.
-Muzej Železniki je prvi izmed prenovljenih večjih objektov v občini, ki osem let po vodni ujmi odpira svoja vrata.
-V Sovodnjah ob Soči so 10. maja slovesno odkrili spomenik Primožu Trubarju.
-V NUK-u so ta teden odprli postavitev protestantskih tiskov iz Univerzitetne knjižnice v Baslu in prvi izvirni izvod knjige Noviga testamenta pusledni del v Sloveniji.
-V Trebnjem je do 8. junija na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba.
-V Cistercijanski opatiji v Stični je na ogled razstava z naslovom "Krona, kruh in vrtnice" ob 800-letnici rojstva sv. Elizabete Turingijske.
-V dunajskem Korotanu bo 31. maja lutkovna skupina Pika iz Celovca predstavila igro “Ko pride noč”, ki jo je napisal Niko Kupper. Režija, scena in izdelava lutk po otroških risbah je delo Brede Varl.
-Mladinska knjiga je izdala knjigo fotografa Toma Jeseničnika Slovenija v presežkih. V njej najdemo informacije o tem, kar je v Sloveniji najdaljše, največje, najstarejše, najgloblje...
-Na mednarodni dan muzejev, 18. maja, so v muzeju Ettore Guatelli v Parmi so odprli razstavo Znotraj vasi - Nadiške doline 1968, fotografije Riccarda Toffolettija. Podobe Nadiških dolin bodo na ogled v izrednem muzeju kmečke kulture do 8. junija.
-V 98. letu starosti je 12. maja umrl tehnični inovator svetovnega formata in tonski tehnik Rudi Omota. Sestavil je prvo zvočno kamero, na noge postavil prvo piratsko radijsko postajo, prvi slovenski zvočni kino in izumil prvo magnetoskopsko mešalno mizo.

Ob 15. maju, svetovnem dnevu družine, ki je bil letos posvečen izzivom in priložnostim, ki jih v življenje družin prinašajo spremembe, je ministrica za delo, družino in socialno razmere Marjeta Cotman predstavila, kaj je ministrstvo naredilo za izboljšanje statusa družin.
y0525-druzine-cotman-116.mp3

Poglejmo v državni zbor, ki se je ta teden sestal na redni seji. Poslanci so potrdili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah, ki bo 22. junija; po vetu državnega sveta vnovič sprejeli novi kazenski zakonik in novelo zakona o odvetništvu, zavrnili zakon o Triglavskem narodnem parku, ki so ga v LDS spisali še v prejšnjem mandatu.

V slovenski javnosti odmeva policijska akcija na Finskem, v kateri so 13. maja prijeli dve osebi. Obstaja namreč sum, da je podjetje Patria podkupovalo uradnike, da bi pridobilo pogodbe s Slovenijo in Egiptom. Ta teden so aretirali še tretjega uslužbenca Patrie.

Za pomor približno 500 panjev čebel v okolici Domžal 10. maja niso krivi kmetje. Glavni republiški kmetijski inšpektor Matjaž Kočar je pojasnil, da analize pomrlih čebel kažejo, da se v njih pojavljajo tri aktivne kemijske substance. Kot kažejo prve domneve, je bila smrtonosno prav vzajemno delovanje dveh od teh. Preiskave še potekajo.

Inflacija v območju evra je aprila na letni ravni znašala 3,3 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v marcu, je 15. maja sporočil evropski statistični urad. Inflacija se je umirila tudi v Sloveniji, a še vedno beleži najvišjo stopnjo v evrskem območju - aprila je bila 6,2-odstotna. Ta teden so se spet zvišale cene goriv. 95-oktanski bencin je dražji za 4,3 centa, en liter stane 1,157 evra.

Šport.
-Domžalski nogometaši so se novega naslova državnih prvakov že veselili, čeprav prvenstva še ni konec. Pred drugouvrščenim Koprom imajo namreč dovolj prednosti.
Med rokometaši se naslova državnega prvaka veselijo Celjani. Njihov dolgoletni predsednik Tone Turnšek pa je ob tem sporočil, da nepreklicno odstopa s položaja.
-Kajakaši na divjih vodah so na evropsko prvenstvo v Krakov odšli kot branilci naslova, končali pa so na nehvaležnem 4. mestu.
-Mitja Pekovšek je v Lozani ubranil naslov evropskega prvaka na bradlji in se še 4. ovenčal z zlatom na bradlji. Aljaž Pegan bronast na drogu!
-Hokejska reprezentanca, ki se je v Kanadi poslovila od elitne skupine svetovnega hokeja, je dobila tekmece za svetovno prvenstvo naslednje leto. V skupini A drugoligaškega prvenstva divizije I bodo poleg Slovenije igrali še Kazahstan, Japonska, Litva, Hrvaška in Avstralija.

Študentje Fakultete za strojništvo v Ljubljani so ob podpori podjetij iz avtomobilske industrije razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe osebnega avtomobila v dvosedežni športni avtomobil brez strehe. Projekt Student Roadster, ki so ga predstavili 14. maja, je nastajal sedem let.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je ta teden potekal festival ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju. Na njem se je predstavilo več kot 3 tisoč otrok, učencev, učiteljev in profesorjev iz 200 različnih ustanov. Od 17. maja pa mora slovenska zastava vsak dan viseti pred vsemi vzgojno-izobraževalnimi zavodi v državi.

Znanstvenica leta je 22. maja postala Leja Dolenc Grošelj, vodja laboratorija spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, ki je prva zaslužna za to, da so moteče in obremenjujoče motnje spanja resneje obravnavane.

Slovenijo je do 1. maja obiskalo 659.121 turistov, kar je enako kot lani, skupno število prenočitev - dobra 2 milijona - pa je bilo za en odstotek manjše, ugotavlja statistični urad.

19. maja je SCT zaključil s rezkanjem vozišča v predoru Dekani in tako se v vseh sedmih predorih na avtocestah spet vozi 100 km/h, prej je bila ob dežju hitrost omejena na 60.

Urška Bačovnik je ta teden dala svoj prvi televizijski intervju. Na TV Slovenija je med drugim povedala, da poroke z Janezom Janšo še ni bilo.

Rebeki Dremelj se s pesmijo Vrag naj vzame ni uspelo uvrstiti v finale Evrovizije, kamor se je iz 1. predizbora uvrstilo 10 skladb.



IZ SVETA



NOVICE IZ EVROPE

Na binkošti je bila sveta maša v Heerlerhideju na Nizozemskem in v Eisdnu v Belgiji. Prve se je udeležilo okoli 50 rojakov, druge pa 12. Obe je daroval Franci Brglez. Rojaki iz Limburga iz Belgije in Nizozemske pa so se na binkoštni ponedeljek (12. maja 2008) popoldne zbrali na tradicionalnem romanju, tokrat v cerkvi svete Gertrude v Heppeneertu pri Maaseiku. Zbralo se jih je 50, večinoma starejših rojakov. Nekoč so se tja pripeljali z avtobusom, a to je jedro slovenske skupnosti, ki se tako kot Marija z učenci ob prihodu Svetega Duha zbira in se zaveda, da je treba pripadnost veri in slovenstvu pokazati v javnosti in tudi mlajšim. Tradicionalno romarsko sveto mašo je daroval slovenski duhovnik v Essnu v Nemčji, Lojze Rajk, saj je bil njihov župnik Janez Pucelj na binkoštnem romanju v Vadsteni na Švedskem. Ob koncu so zapeli lavretanske litanije.

Po romanju pa je društvo Slomšek v prostorih Slovenske katoliške misije v Maasmecehelnu pripravilo praznovanje materinskega in očetovskega dne. O tem nam je več povedal predsednik društva Slomšek, Stani Revinšek.

Na srečanju je zapel tudi študentski pevski zbor Sv. Vincencij Tabor iz Ljubljane. Več o zboru nam je povedal duhovnik Janez Cerar.


********************

Na binkoštno soboto je bilo v Vadsteni na Švedskem 35. romanje in srečanje Slovencev. Romanje se običajno začne ob 12h s sveto mašo - letos jo je daroval koordinator izseljenske pastorale mons. Janez Pucelj, nato je bila še procesija, ki se zaključi v stari gotski cerkvci, kjer so relikvije Sv. Brigite Švedske in Sv. Katarine, njene hčere. Tam so imeli zaključek z litanijami Matere Božje s slovesnimi odpevi. Sledilo je družabno srečanje, za zabavo so skrbeli člani kvinteta Dori. Več pa nam je povedal slovenski župnik na Švedskem, Zvone Podvinski.

O duhovnem delu je spregovoril mons. Janez Pucelj.

Minuli konec tedna so se na Švedskem mudili tudi predstavniki slovenskega parlamenta in države, ta teden pa so v Stockholmu potekali Slovenski dnevi. Rojaki so v petek obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji in obhajali večer krščanskih izročil. Jutri pa že nekateri nestrpno čakajo na prijateljsko nogometno tekmo med Slovenijo in Švedsko.



NOVICE IZ ZDA

Slovesnost Marije Pomagaj na Brezjah smo tudi v Clevelandu praznovali pretekli petek, 23. maja na predvecer praznika. Tudi letos smo se zbrali pri Lurski Materi Bozji v Euclidu, v predmestju Clevelanda. Ta poboznost je ze v navadi pri nas od leta 1976 in jo vsako leto oragnizira dobrodelna podporna organiozacija KSKJ, Kranjsko slovenska katoliska jednota.

Danes je bila ob dvanajstih na istem svetiscu spominska sveta masa za vse padle domobrance in zrtve komunisticne revolucije. To komemoracijo vsako leto pripravijo clani Drstva slovenskih protikomunisticnih borcev v spomin na vse, ki so padli v vojni in na vse tiste, ki se danes lezijo v mnozicnih grobiscih sirom Slovenije nepriznani. Tudi ti zasluzijo dostojen spomin in grob, kot vsako clovesko bitje.
Polpoldan so pa bile molitve na pokopaliscu Vernih dus, kjer ze pociva veliko stevilo slovenskih rojakov. To poboznost ponavadi vodita oba slovenska zupnika, Janez Kumse in Joze Boznar, ce jima le obveznosti dopuscajo. In zakaj so te spominske poboznosti prav ob koncu maja, ker se v nasi dezeli na zadnji ponedeljek v mesecu maju spominjamo vseh zrtev, ki so dali zivljenje za domovino, to ali ono. Praznujemo pac Spominski dan.

Preteklo nedeljo je bil dan mladine v nasem mestu in sicer otroci slovenskih sol, Marije Vnebovzete kakor tudi zupnije Svetega Vida, so pocastili svoje mamice ali pa vprizorili pomladansko akademijo. V obeh zupnijah so pa tudi imeli slavje ob graduaciji ucencev, ki so koncali osemletko, oziroma develetko slovenske sole. Po masi sta oba zupnika poklonila diplome ucencem, ki so koncali obisk slovenskih sol. Pri Svetem Vidu je teh bilo pet in pri Mariji Vnebovzeti pa dva.

Pred casom sem porocal o srecanju zupnika svetega Vida, Jozeta Boznarja z cleveleanskim skofom Richardom Lennonom glede zupnijske prosnje za dovoljenje za obnovo cerkvenih orgel. Skofov odgovor je bil, naj zupnija pocaka eno leto in potem ponovno vlozi isti predlog. In zakaj cakati eno leto? Skofov odgovor za cakanje je, da vidi sadove dela zupnijskih skupin in celotne druge faze “Vibrant parish life”, Rezonacno zupnijsko zivljenje. Iz njegovega vidika ni pametno, da bi zupnije ob tem casu zacele vecja dela, ko bodo nekatere zupnije nehale obstajati ali pa se bodo morale zdruziti z drugo. Da ne bi izgledalo da je pristranski, misli skof, da je najbolje ce vse zupnije prenehajo z vecjimi nacrti dokler niso sadovi dela zupnijskih skupin vidni njemu in vernikom skofije. Takrat bodo zupnije lahko zopet prosile za skofovo dovoljenje za izvedbo nacrtov.
Glede vprasanja, ce sme zupnija se vnaprej nabirati denar za obnovo orgel, je skof jasno odgovoril, da se sme sprejemati denar v ta namen. In kaj ce po enem letu se iskaze, da se orgle ne bodo obnovile po ponovni prosnji, je skof enostavno odgovoril, da se bo denar takrat vrnil darovalcem.

V slicni situaciji se najde tudi zupnija Marije Vnebovzete, le da se tu se vedno zbirajo clani vseh stirih zupnij v skupini in planirajo kako izvesti zahteve skofije. Ta skupina zupnij se najde v tezjem slucaju ker je veliko vprasanje, kaj storiti z solami ki jih tri od stirih zupnij imajo, ucencev je pa vedno manj, ki bi obiskovali Katoliske osnovne sole.
Tezka vprasanja na katere bo treba najti odgovore v naslednjih treh letih po nacrtih skofije.

Danes teden bo prva nedelja v mesecu juniju in cas za vesela snidenja in veselice, ki se bodo vrsile na Slovenski pristavi. V nedeljo bo namrec otvoritveni piknik za sezono.

Za Radio Ognjisce Tone Ovsenik iz Clevelanda


***********

V Clevelandu Center za slovenske študije

Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je v petek, 16. maja 2008, na Državni univerzi v Clevelandu slovesno odprla Center za slovenske študije. Ustanova , ki je uradno del univerze oziroma njene fakultete za družboslovje in humanistiko, je sad poldrugo leto trajajočih prizadevanj slovenskega generalnega konzulata v tem mestu in vodstva univerze, med katerima je bilo pred kratkim podpisano pismo o nameri o sodelovanju. Na podlagi slkepa Vlade RS je bilo med Slovenijo in omenjeno univerzo ter še tremi ustanovami pred kratkim podpisano pismo o nameri o sodelovanju.
Prireditev je oblikoval dekan Fakultete za družboslovje in humanistiko dr. Gregory Sadlek, po materi Slovenec, v kulturnem delu dogodka pa so nastopili Fantje na vasi.
Novoustanovljena pisarna bo začela z delovanjem predvidoma avgusta in bo povezovala raziskovalce, predavatelje in študente iz Slovenije in ZDA, v sklopu centra pa bo v jesenskem semestru začel delovati lektorat slovenskega jezika. Ta bo svoje delovanje izvajal ne le na omenjeni univerzi, pač pa vsaj še na univerzi Bowling Green ter na Lakeland Community College, ki sta sopodpisnici pisma o nameri. V načrtu je še sodelovanje z nekaterimi drugimi univerzami kot na primer z državno univerzo v bližnjem Kentu, v Columbusu in drugod. Lektor bo skrbel tudi za zunajfakultetno poučevanje slovenščine (večerni tečaji) ter za osveževanje jezikovnega in didaktičnega znanja med učitelji na slovenskih sobotnih šolah v tem delu ZDA, kjer je skoncentrirano največje število slovenskih rojakov v izseljenstvu.
V načrtu je tudi redno gostovanje slovenskih raziskovalcev in predavateljev, ki se bodo na tej in drugih omenjenih univerzah izmenjavali vsak semester ter v okviru predmeta Slovenske študije predavali na različne teme, od zgodovine Slovenije do etnoloških, ekonomskih in drugih tematik.
Center bo tesno sodeloval s Slovenskim muzejem in arhivom, ki bo uradno pričel zbirati gradivo 22. junija letos.
Ministrica Kucler Dularjeva je v sklopu gostovanja v Clevelandu tudi predavala o slovenskem sistemu visokega šolstva (v soorganizaciji Generalnega konzulata ter Slovensko-ameriškega kulturnega sveta), obiskala slovenske sobotne šole, znanstveno središče ter prostore Slovenskega muzeja in arhiva v ustanavljanju.

Zvone Žigon, generalni konzul RS v Clevelandu


Svojo izjavo pa je dala tudi ministrica Kucler Dolinarjeva .....




NOVICE IZ ARGENTINE

Znova so se oglasili iz uredništva tednika Svobodna Slovenija, da poročajo o dehjavnostih slovenske skupnosti v Argentini.

Preteklo nedeljo, 11. maja, je bilo vsakoletno romanje k Materi božji v Lujan. To je najstarejši in najbolj obiskan shod argentinskih Slovencev, saj so romanje začeli še rojaki pred prihodom politične emigracije, in po več kot šestdesetih letih še vedno vsi skupaj romajo na to božjo pot.
Lujan je za Argentince to kar je Brezje za Slovence. Ogromna bazilika stoji sredi pampe ob reki in vsako nedeljo privabi tisoče in tisoče romarjev.

Letos je izredno lep in skoraj neobičajno topel jesenski dan privabil mnogo rojakov. Visoka stolpa sta že od daleč vabila v Marijino bližino. Veličastno pročelje bazilike nas je pozdravljalo, ko smo se bližali njenemu svetišču. Ob vhodu sta viseli obe zastavi, argentinska in slovenska ter naznanjali, da to nedeljo romamo Slovenci.

Geslo letošnjega romanja je bilo »Družina, nosilka življenja in vrednot«. Ob desetih je bila romarska maša, ki jo je daroval vicedelegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini pater dr. Alojzij Kukovica. Po mogočni baziliki je odmevalo ljudsko petje, ki ga je vodila priložnostna skupina in jih je gospa Anka Savelli Gaser spremljala z orglami. Mašo je vodil Janez Krajnik; prvo berilo v slovenščini je bral gospod Božidar Fink; psalm je zapel Marcel Brula, drugo berilo pa je bilo v španščini. Prošnje je brala gospa Alenka Godec, predsednica naše krovne organizacije. Pri pridigi se je pater Kukovica nanašal na našo mati Marijo in tudi sv. Duha, saj je bila ta romarska nedelja tudi binkoštna.
Med sv. mašo je bilo na razpolago za spoved več slovenskih duhovnikov.

Odmor med mašo in popoldansko pobožnostjo so rojaki izkoristili za kosilo in srečanja s prijatelji ter znanci. V zgodnjih popoldanskih urah so se znova zbrali v baziliki. Najprej je bila pridiga, ki jo je imel g. Jože Bokalič CM. Svoje misali je razvil ob Jezusovi mati Mariji, naši mamici, ki varuje našo družino ob naši priprošnji in želi pripeljati njene otroke k Bogu.
Po pridigi smo se uvrstili v procesijo za križem, zastavami in bandero Svetogorske Marije. Najprej so šli šolski otroci z učiteljstvom, sledili so jim možje in fantje ter družine z malimi otroki. Fantje so nosili kip lujanske Marije. Nato se je uvrstilo v procesijo lepo število narodnih noš. Brezjansko Marijo Pomagaj so nosili fantje oblečeni v narodne noše. Tudi ministrantov je bilo veliko. Nato so šli za procesijo duhovniki, redovnice, dekleta in žene.

Med procesijo, ki se je vila po prostranem trgu pred cerkvijo, smo zbrano molili rožni venec in peli Marijine pesmi. Pred vstopom v baziliko je vsak romar dobil spominsko podobico s sliko svete Družine.
V baziliki so bile pete litanije Matere Božje. Marijo smo prosili za naše družine, za slovensko skupnost, argentinski in slovenski narod. Zato smo tudi skupaj zmolili molitev posvetitve krščanskih družin, ki je bila natisnjena na podobicah. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim.
S pesmijo Marija skoz´ življenje smo se poslovili od lujanske Device z željo, da bi se prihodnje leto znova lahko zbrali ob njeni milostni podobi v lujanskem svetišču sredi neizmerne planjave.

Te dni poteka štirideset let, odkar je prezgodnja smrt iztrgala iz srede naše skupnosti mladega Janeza Kačarja, ki je skoraj še kot otrok zapustil domovino in nastopil pot begunstva. Ta ga je, po letih taborišča, pripeljala v Argentino.

Pokojni Janez se je rodil 4. septembra 1933 v Ljubljani. Njegova starša sta bila zdravnika, dr. Ivan in dr. Marija. Leta 1945 je mali Janez s starši zbežal iz Slovenije ob nastopu komunističnega režima. Pot jih je peljala po begunskih taboriščih v Italiji. Leta 1948 so Kačarjevi z ladjo pripluli v Argentino. Družina je živela v zatočišču beguncev na ulici Ramon Falcon, kjer se je nato leta 1954 začela graditi Slovenska hiša. Bili so med njenimi zadnjimi stanovalci.

Janez je živel skoraj neopazno, kljub temu pa je bil poznan zaradi svoje pripravljenosti in skromnosti. Rad je sodeloval v Slovenski hiši. Pravi mojster je bil z elektriko. Posebno so ga imeli radi gledališčniki, saj je s svojim znanjem in prakso znal osvetliti, z najskromnejšimi materiali, vsako sceno na odru s pravilno toploto luči. V tistih časih je bilo Janezovo ime na gledaliških listih garancija, da bo bila osvetljava izvrstna.

Janez Kačar je umrl sredi cvetja mladosti, star komaj 35 let, v Buenos Airesu, 31. maja leta 1968. Po njegovi smrti so odkrili, da je tudi pisal poezije. Čeprav so bile skromne po številu, je bila njegova izrazna moč velika in njegova beseda močna. Pesmi so polne osebnega življenja in otožnosti. Da se verzi ne bi izgubili, so Janezovi prijatelji za spomin izdali njegovo delo. Skromna knjižica je izšla kot priloga tedanje mladinske revije »Mladinska vez«.

Zbirka se konča s pesmijo Ne čakaj pomladi, kjer se združi njegova trpeča usoda z domotožjem. Objavljamo jo v spomin na dragega prijatelja, ki se ga srednji rod naše skupnosti še spominja.

Ne čakaj pomladi!

Tam daleč, kraj morja, slovenski je raj!
V tujini mi vsak dan je težje in huje.
Priklenjen za vedno ostal bom na tuje?
Še videl Ljubljano bom, rojstni moj kraj?

Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj!
Usoda življenja tako ukazuje,
ko v ognju trpljenja na tujem me kuje.
A moje srce si želi le nazaj!

Če božja je volja tako odločila,
da zadnja mi ura na tujem bo bíla,
uklanjam ponižno se ji že sedaj.

Ob smrti pa želja mi bo še prav mila,
naj duša bi moja to milost dobila,
da videla dom bi na poti v raj!


************

Na Brezjah je v nedeljo, 11. maja, potekalo romanje vrnjenih izseljencev. Pogovarjali smo se s predsednikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu, Boštjanom Kocmurjem.



***********

Z urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so sporočili:

Police s slovenskimi knjigami v centralni karlovški knjižnici "Ivan Goran Kovačič"

Zorko Pelikan, državni sekretar in predstojnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Rudi Merljak, sekretar in vodja Sektorja za spremljanje položaja Slovencev zunaj RS in za statusne zadeve na Uradu, sta se pred dnevi v Karlovcu sestala z vodstvom tamkajšnjega slovenskega društva Slovenski dom. Gosta iz Slovenije je sprejel predsednik društva Silvin Jerman z dvema članicama odbora, srečanju pa je prisostvoval tudi predsednik Zveze Slovenskih društev na Hrvaškem, gospod Darko Šonc. Obisk je med drugim bil namenjen tudi ogledu centralne karlovške knjižnice "Ivan Goran Kovačič".

Knjižnica Ivan Goran Kovačič v Karlovcu je glavna mestna in županijska knjižnica, poleg tega pa ima tudi status oziroma vlogo knjižnice za Slovence na Hrvaškem. Leta 1993 so namreč na Hrvaškem za vsako od narodnih manjšin izbrali eno knjižnico, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti zadolžena tudi za zbiranje, hranjenje in izposojanje knjig v jeziku določene narodne manjšine. Karlovška knjižnica ima torej poseben oddelek, ki zbira, hrani in posoja slovenske knjige. Prav v osrednjem delu knjižnice je večji prostor, ki ga zasedajo police s slovenskimi knjigami. Določen del teh knjig se iz Karlovca pošilja posameznim slovenskim društvom širom Hrvaške; nekaj v začasno izposojo, nekaj pa v trajno last društvenih priročnih knjižnic. Nakup knjig financira slovensko kulturno ministrstvo, personalne in organizacijske stroške poslovanja slovenskega oddelka pa plačuje hrvaško ministrstvo za kulturo. Karlovška knjižnica je povezana s knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta, s katero sodeluje pri pripravi različnih strokovnih prireditev, še posebej tesno pa knjižnici sodelujeta pri nabavi knjižnega gradiva za rojake na Hrvaškem. Ravnateljica karlovške knjižnice je gospa Frida Biščan, ki je po rodu tudi sama Slovenka in si zato za razvoj slovenskega oddelka še posebej zavzeto prizadeva. Gospa Biščan deluje tudi v odboru karlovškega društva Slovenski dom.

GLASBA V ODDAJI:
CERKVENI ZBOR VIČ - JAZ SEM ŽIVI KRUH
VOKALISTI OD SVETEGA TOMAŽA - V ZAVETJU MATERE - Marijafest 2008
KVINTET DORI - SLOVENIJA MED ZVEZDAMI
TANJA ŽAGAR - ČE BREZ LJUBEZNI BI
SREBRNI ZVOKI - NA GOLICI
ANS.VRISK - BUTTON BOX
HENČEK - NIAGARA CVIČEK FALLS
SKZ R.VEREŠ KLANČIČ B.ROBINŠAK R.PIBERNIK - ČEŠČENA O MARIJA
SONČNI ŽAREK - MALI CVET
WERNER - RIBIČ

Copyright (c) 2001 Radio Ognjišče.
Besedilo je namenjeno osebnemu informiranju.
Razmnoževanje ali uporaba besedila in audio materiala ali dela besedila oz. audio materiala
tega spletišča in prenos v druge medije je prepovedana, razen ob pisnem soglasju
Radia Ognjišče.